Več ali manj prometne signalizacije?
Povzemamo nekaj poudarkov s Posveta o prometni signalizaciji, ki je potekal 20. Septembra 2023 v Hotelu Grof na Vranskem.
Prof. dr. Tina Cvahte Ojsteršek s Fakultete za logistiko, Univerze v Mariboru, je predstavila zanimive ugotovitve terenske raziskave v Celju. Na osnovi premikanja očesnih zenic so spremljali zaznavanje prometne signalizacije osemnajstih kandidatov, ki so vozili po različnih kategorijah cest in na poligonu. Največkrat so bili videni semaforji, sledijo znaki stop in skupina prometnih znakov, ki predpisujejo omejitve hitrosti. Najmanj opaženi so bili prometni znaki, ki opozarjajo na prehod za pešce, in prometni znaki, ki označujejo prednostno cesto, sledijo pa jim prometni znaki, ki opozarjajo na križišče s prednostno cesto. Moški so v povprečju videli dva prometna znaka in en reklamni pano več kot ženske. Dr. Cvehte Ojsteršek je izpostavila nekaj težav pri zaznavanju prometne signalizacije. Če prometna signalizacija posreduje preveč informacij hkrati, voznik ne bo zaznal vseh. Pri oblikovanju znakov je treba informacije, vsebovane v enem samem znaku, omejiti na najmanjšo možno mero, da se skrajšata čas gledanja in občutek pritiska na voznika. “Običajne” znake vozniki pogosto spregledajo, včasih pogledajo tudi samo četrtino znakov. Takoj po končani vožnji se vozniki spomnijo v povprečju 7 % vertikalnih znakov.
Anton Švigelj, Direkcija RS za infrastrukturo, je govoril o sistemu vodenja podatkov o prometni signalizaciji na državnih cestah v upravljanju DRSI. Izpostavil je WEPS evidenco o prometni signalizaciji. “V profilu vertikalna signalizacija imamo evidentirane vse podatke o prometnih znakih. Lokacijo znaka v prostoru predstavlja stojno mesto. To je lokacija, kjer dejansko stoji nosilec prometnih znakov, na katerega je dodan eden ali več znakov z vsemi atributi prometnega znaka in s pripadajočo fotografijo, ki je obvezen element. Na podlagi slik dokazujemo izvedeno stanje na terenu,” je poudaril. “V profilu horizontalna signalizacija so evidentirane označbe na prometnih površinah. Podatkovna struktura horizontalne signalizacije je zasnovana na osnovi treh prostorskih slojev: točkovnega, linijskega in poligonskega. Vsaka označba oziroma element na prometni površini ima svojo grafično predstavitev v prostoru, ki jo predstavlja nosilka elementa z ustreznimi atributi, ki natančno določa element horizontalne prometne signalizacije,” je povedal o vodenju podatkov o horizontalni prometni signalizaciji.
Mag. Borut Boc z Javne agencije za prometno varnost je predstavil primere prometnih ureditev, pri katerih se vozniki začetniki ne znajdejo, ker so nelogične ali celo niso v skladu s predpisi. Poudaril je, da je AVP, z veliko bazo inštruktorjev, dragocen vir informacij o obnašanju voznikov v prometu ter da je nujno, da si upravljavci cest in projektanti nove prometne ureditve ogledajo na terenu. Med drugimi je pokazal fotografije formalno nespornih prometnih ureditev, ki “kar kličejo po prekrških in nevarnih situacijah”. Po njegovih besedah, bi dostikrat samo nekaj barve za talne označbe, ali prestavitev prometnega znaka, izboljšala prometno varnost. Povedal je, da so na AVP izredno zadovoljni, kadar občine prisluhnejo njihovim predlogom in spremenijo prometno signalizacijo.
Andrija Novaković, 3M East, in Andrej Čanželj, Neks d.o.o. sta predstavila kakovost različnih folij za prometne znake in materiale za talne označbe. Vsi materiali morajo odgovarjati zahtevam standardov EU. Andrija Novaković, 3M East, je predstavil, kako naročnik prepozna ali je prometna signalizacija dovolj kakovostna. Samo z rednim čiščenjem prometnih znakov, bi lahko retrorefleksijo ali svetlobno odbojnost povečali tudi za 20 odstotkov je izpostavil Čanželj, ki je tudi prikazal, kako se izvaja kontrola kakovosti prometnih zankov in talnih označb.
“Prihodnja direktiva EU o upravljanju varnosti cestne infrastrukture poudarja pomen berljivosti in zaznavnosti talnih označb in znakov s strani voznikov in avtomatiziranih avtomobilskih sistemov za pomoč vozniku. Znaki in talne označbe predstavljajo stroškovno učinkovit element ceste, ki lahko zagotovi varne pogoje vožnje, kar je še posebej pomembno v neugodnih vremenskih pogojih in ob slabi vidljivosti,” je poudaril Andrija Novaković. “Talne označbe na cestah niso vse enake. Minimalni standardi v pravilniku zagotavljajo, da lastnosti označb ne padejo pod določeno raven vidnosti – učinkovitosti. To pomeni, da morajo biti dlje časa vidne voznikom in inteligentnim vozilom s sodobnimi sistemi za pomoč vozniku. Poleg tega moramo talne označbe strokovno izvajati, da zagotovimo njihovo trajnost,” sta izpostavila z Andrejem Čanžljem.
Okroglo mizo je moderator Miha Merljak z oddaje Avtomobilnost, začel z vprašanjem, zakaj se dogaja, da ne vozniki ne sodobni asistenčni avtomobilski sistemi ne razumejo nekaterih prometnih ureditev na naših cestah in ali je prometne signalizacije na naših cestah preveč in kako se lotiti zmanjšanja števila. Dr. Peter Lipar presenetil s tezo, da bo prometnih znakov vedno več. Svojo trditev je utemeljil s staranjem prebivalstva. Stari vozniki bodo potrebovali večkrat zapored npr. informacijo o izvozu z avtoceste. “Kanadčani in Američani že spreminjajo fonte na prometnih znakih in povečujejo število prometnih znakov zaradi staranja prebivalstva.”
Manuel Pungertnik, inštruktor varne vožnje na AMZS, je poudaril, da že vsaka najmanjša sprememba v prometnem okolju povzroča motnjo in zmanjša prometno varnost. Zaželel si je, da bo infrastruktura taka, da bo varna in razumljiva tudi za osemdesetnike. “Super inženirske rešitve, ki jih udeleženci v prometu ne razumejo, so izredno nevarne. Dostikrat še meni kakšne ureditve niso jasne. Kako naj jih šele razumejo starejši udeleženci v prometu? Zavedati se morate tudi, da je večina slovenskih voznikov prepričanih, da so prav oni najboljši vozniki. Voznik pred nami je prepočasen, za nami pa prehiter bedak,” je s svojim opažanjem Pungertnik nasmejal udeležence.
Goran Jovanović, Appia d.o.o., projektant in presojevalec prometne varnosti, se v nasprotju s svojim nekdanjim profesorjem Liparjem, zavzema za manj prometne signalizacije. “Cesta mora že sama po sebi sporočati s kolikšno hitrostjo lahko vozite po njej. Ne morete na cesto, ki je široka in udobna, postaviti znaka za omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro. Projektanti smo zaradi predpisov prisiljeni postaviti več prometnih znakov, kot bi se nam kdaj zdelo potrebno. Vprašati bi se morali, kaj od dodatne opreme cesta v resnici potrebuje. Če voznike obravnavamo kot bedake, se bodo tako tudi obnašali. Dostikrat so omejitve hitrosti tudi prenizke.”
Kako torej izboljšati prometno signalizacijo, da bodo ceste varnejše? Sogovorniki so se strinjali, da je največ napak in nevarnih prometnih ureditev na občinskih cestah. Udeleženci iz občin so poudarili, da so dostikrat pod političnimi pritiski pa tudi na udaru številnih predlogov občanov o potrebi po novih prometnih znakih, novih grbinah na cestah in drugih zahtevah glede prometnih ureditev.
Udeleženci so se strinjali, da bi bile tudi na občinskem nivoju nujne recenzije projektov. Zavzeli so se za enoten nadzor in enotne usmeritve glede prometne signalizacije, ki bi presegle lokalna okolja in lokalne politike. Tako bi dobili urejeno in razumljivo prometno okolje po celi Sloveniji in za vse udeležence v prometu. Prav tako bi bilo treba prisluhniti stroki in se strokovno odzvati na različne predloge glede prometnih ureditev. Vendar, kot je poudaril Jovanović: “se moramo tudi projektanti nenehno izobraževati.”
Na posvetu se je predstavil Helios TBLUS d.o.o.
Oglejte si fotogalerijo s posveta
